Občina Bovec

Sporočilo z okrogle mize na Srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja

Prisotni so bili župani in predstavniki večine obmejnih Občin Videmske pokrajine ter župani občin Bovec, Kobarid in Tolmin, Danijel Krivec, Darja Hauptman in Uroš Brežan. S slovenske strani so bili prisotni tudi predstavniki razvojnih organizacij in institucij, častna gostja pa sta bila Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Pavel Gantar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. 

Almira Pirih s Posoškega razvojnega centra je predstavila dosedanje uspešne projekte iz Programa Interreg 2007-2013, vendar je izrazila tudi bojazen, da vseh evropskih sredstev, ki so na razpolago, verjetno ne bo mogoče črpati  zaradi zastojev pri izvajanju čezmejnih projektov.

Pavel Gantar ,predsednik DZRS,  je med drugim izrazil  željo, da bi to, odlično pripravljeno srečanje, pripeljalo do boljših rešitev in razmer,  kakršne so danes. Poudaril je tudi, da je prav sodelovanje obmejnih Občin ključno za razvoj tega območja na vseh ravneh.

Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu,  je med drugim dejal, da so taka srečanja županov obmejnih Občin prava stvar, saj morajo na v tem čezmejnem prostoru vsi dihati skupaj. Pravzaprav je izhodišča, ki so bila dana na mizo ocenil za rešena, saj je že prišlo do izboljšanja sodelovanja na vseh ravneh, česar po njegovem prej niso znali izvesti, ker niso bili dorasli v uspešnem dogovarjanju. Zanj so prva štiri izhodišča že izpolnjena.

Danijel Krivec, župan občine Bovec, je na to komentiral, da danes govorimo o projektih iz programa Interreg 3, ki pa jih ne znajo realizirati. Težava je v tem, ker je treba operativno veliko postoriti, da bi projekti stekli tudi v življenju.

Andreja Trojar Lapanja, iz ICRA, je poudarila, da j v teh kriznih časih pri izvajanju evropskih projektov velika težava zagotavljanje lastnih sredstev lokalnih skupnosti v posameznem projektu. Svet Regije je zato ustreznim službam na državni ravni že podal pobudo za reševanje te problematike. Odziv SVRL je bil dokaj hiter, zagotovili pa so tudi svojo prisotnost na prihodnji seji Sveta Regije v začetku februarja. Opomnila je tudi, da že več let ni bilo namenjenih sredstev za male projekte, ki ožjemu obmejnemu območju prinesejo največ koristi. 

Uroš Brežan, župan občine Tolmin, je dejal, da so vsi trije župani občin Bovec, Kobarid in Tolmin, skupaj z načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem ugotavljali, kako razširiti sodelovanje na vse župane vseh obmejnih občin. Okroglo mizo v Bovcu je ocenil za dober temelj, srečanja vsaj enkrat letno pa bi lahko pomenila zares velik korak naprej. Hkrati pa ocenjuje, da se je območje izvajanja programa Interreg 3  preveč razširilo predvsem na Italijanski strani, kar bi po njegovem moralo biti v bodoče drugače. Predlaga, da je na italijanski strani to le Furlanija Julijska krajina, na slovenski pa le obmejne občine. Predlagal je tudi konkreten projekt krožne čezmejne kolesarske poti, v naslednjih mesecih pa namerava v ta namen obiskati vse župane obmejnih občin v Italiji.

Miro Petek, Komisija DZRS za Slovence v zamejstvi in v svetu, je opozoril, da v zamejstvu že deluje Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki bi  z bogatimi izkušnjami lahko veliko doprineslo pri čezmejnem sodelovanju in izvajanju projektov. Znotraj Zduženja namreč deluje tudi urad, ki je uspel pridobiti okoli 250 evropskih projektov. V Komisiji DZRS za Slovence v zamejstvi in v svetu pa bodo z veseljem prisluhnili vsem pobudam in predlogom.

Stefano Balloch, župan občine Čedad, se je v prvi vrsti zahvalil tistim, ki so dali pobudo za tako srečanje. Sam je bil namreč na takem srečanju prvič. Po njegovem je težava v identifikaciji in izbiri pravih projektov, saj je težko dobiti prave kanale za zagotavljanje lastnih sredstev za financiranje teh programov. Zato predlaga, da bi izbirali manj zahtevne in lažje izvedljive projekte. Potrdil je tudi dejstvo, da Emilia Romagna zaradi zakasnitev na razpisih trenutno res predstavlja le zavoro pri izvajanju dosedanjih projektov. Veliko prostora vidi v čezmejnem sodelovanju na kulturnem področju, projekt Langobardi, pa tudi na področju turizma.

Roberto Pinosa, župan občine Tarcento, je pohvalil odlično sodelovanje občin Tarcento in Bovec, ki je preraslo birokratske odnose in je postalo že prijateljsko. Še posebej je izpostavil sodelovanje z županom Občine Bovec, Danijelom Krivcem, ter z Upravo Občine Bovec. Poudaril je, da sta ti dve občini že izvedli projekte iz programa Interreg 3, da pa je prišel čas, da se pri izvajanju projektov zopet združijo vse čezmejne občine, ker se bo le tako kaj zares premaknilo na bolje.

Silvester Gabršček, Ministrstvo za kulturo RS, je spomnil na odličen projekt Poti miru v Posočju, ki bi se moral razširiti tudi čezmejno. Opomnil je na projekt patriarhalnih gradov, ki je obstal zaradi nerodnosti na slovenski strani in na slovenski strani ni zaživel, medtem , ko je bil na italijanski strani uspešen. Tudi Gabršček je opozoril na projekt Langobardi, ki se zdaj ponuja kar sam. Možnost sodelovanja vidi tudi v alpskem prostoru.

Zdravko Likar, Fundacija Poti miru v Posočju, je poudaril na že izvršeno dejstvo, ko je predsednik RS Danilo Türk predal čezmejni projekt Poti miru italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu. Gre za odpiranje muzejev na prostem v celotnem čezmejnem prostoru vse do morja.

Muro Veneto, župan občine Strenja, je opozoril na izredno pomembno problematiko, ki na vseh ravneh ovira dobro in normalno sodelovanje. To pa so izredno slabe cestne povezave. Vsi projekti na obeh straneh ne bodo spremenili zadev, če ne bo z obeh strani omogočen lažji dostop.

Cristiano Shaurli, župan občine Faedis, je menil, da bo čezmejno sodelovanje vedno pomembnejše, zato bi morali biti v bodoče na srečanjih prisotni tudi vidni predstavniki FJK in Videmske pokrajine. Podpira vzpostavitev majhnih projektov, ker so prvi korak za podporo velikim. Predlagal je, da so taka srečanja ne enkrat letno, temveč vsaj vsake pol leta. Dodal je, da bi morali slediti pobudi slovenskih kolegov, ki so po dolgem času združili tudi župane obmejnih občin na italijanski strani, česar sami niso bili sposobni narediti.

Domenico Piergiorgio, župan občine Podbenešec, je na kratko opozoril, da je treba biti pri vsem skupaj realist. Težko bo najti projekte, ki bi v gorske vasi pripeljal zopet ljudi, ki so te vasi zapustili. Gorske vasi se namreč vse bolj praznijo in temu bi morali posvetiti veliko pozornosti.

Sibau Giuseppe, župan občine Sveti Lenart, je pozval vse tiste odgovorne v Emiliji Romagni, ki so krivi za zaostanke pri izvajanju projektov, da najdejo ustrezne rešitve. Razširitev programa na Emilio Romagno je označil za neumnost ter dodal, da bi bilo celo pri FJK treba za izvajanje projektov izbirati res samo obmejno območje.Pohvalil je delo slovenskih institucij in občin, ki delajo tako velike razvojne korake, da jim italijanski kolegi niso sposobni slediti. 

Sergio Chineze, župan občine Rezija, je predlagal nadaljevanje izvajanja projektov Clima Parcs, ki je zanimiv na področju izkoriščanja obnovljivih virov, veliko možnosti pa vidi še vedno v sodelovanju TNP, parka Nocjberge in Prealpi Julije.

Luiga Negro, slovenska organizacija iz Rezije je pozvala po izbrisu nekaterih strahov, ki so žal še vedno prisotni in izpostavila projekt Jezik-Lingua, ki je za Slovence izjemnega pomena in predvideva Multimedijski center v Špetru.

Michele Coren, svetnik občine Dreka, je pripomnil, da so v FJK najmanjša občina s komaj 150 prebivalci, vendar je tovrstno sodelovanje prav zato za vse toliko bolj pomembno. Strinjal se je s tistimi, ki so zagovarjali izbiro prioritetnih projektov, zato pa bi potrebovali tudi na italijanski strani podobno organizacijo, kakršna je v Sloveniji PRC.  Podprl je predlog Uroša Brežana za izvedbo projekta krožne kolesarke posti, pozdravil pa je tudi iniciativo obeh predsenikov za razširitev Poti miru.

Danijel Krivec, župan občine Bovec, je v zaključevanju povzel nekatere predloge, predvsem pa je predlagal, da pred poletjem pripravijo še eno tako srečanje in na njem izpostavijo tri projekte in se o njih poenotijo. Pri tem je posebej izpostavil že predlagan predlog čezmejnih kolesarskih poti, dodal pa bi še projekt za izboljšanje cestnih povezav. Vse prisotne je pozval k sprejemu šestih zaključkov oziroma sklepov:

1. Udeleženci okrogle mize ugotavljamo, da je črpanje EU sredstev iz programa Interreg Slovenija – Italija 2007 – 2013 ( Nekdanji Interreg program) zastalo na vseh področjih. S tem je onemogočeno kvalitetno čezmejno sodelovanje.
2. Zahtevamo od pristojnih ministrstev in Vlade Republike Slovenije ter deželnih uprav Furlanije Julijske krajine, Veneta in Emilie Romagne, da omogočijo izvajanje čezmejnih projektov s takojšnjim črpanjem EU sredstev.
3. Udeleženci okrogle mize predlagamo Vladi Republike Slovenije in deželi Furlaniji Julijski krajini, da v smislu krepitve čezmejnega sodelovanja med prebivalci območja poskrbijo za čim prejšnjo objavo javnega razpisa za male čezmejne projekte, kot ga predvideva Operativni program čezmejnega sodelovanja Slo-It 2007-2013.
4. Udeleženci okrogle mize se strinjajo, da bodo delovna srečanja obmejnih županov postala stalna oblika dela. Srečanje bo najmanj enkrat letno.  
5. Udeleženci okrogle mize predlagamo, da se v programskem obdobju po letu 2013 območje izvajanja projektov za črpanje evropskih sredstev zoži na  FJK in zahodnega dela Slovenije.

Vsi udeleženci so se s takimi predlaganimi izhodišči strinjali  in jih tudi potrdili. Vseh prisotnih je bilo 37, seveda z obeh strani meje.

Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem kulturnem programu in nagovori župana občine Bovec Danijela Krivca, slavnostnega govornika, predsednika DZRS Pavla Gantarja in v sodelovanju skupin iz Kanalske doline, Rezije , Benečije in Posočja.

ZVOČNI PRISPEVEK

Podelili so tudi dve Gujonovi priznanji. Prejemnika sta:

PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE
Benečani so svoje prvo planinsko društvo ustanovili leta 1975. Društvo je delovalo nekaj let, potem je zamrlo. Leta 1992 je bila ustanovljena Planinska družina Benečije. Družina šteje več kot sto članov. Pred dobrimi desetimi leti so beneški planinci zgradili Dom na Matajure. Družina skrbi za vzgojo mladih planincev, organizira izlete in pohode, prireja srečanja in prireditve, razvija nacionalni ponos. A je hkrati odprta, saj ima v svojih vrstah tudi furlanske in italijanske planince. Od ustanovitve naprej ima Planinska družina Benečije zelo tesne stike s planinci iz Posočja, iz drugih slovenskih krajev ter s Tržaške in Goriške. Beneški in posoški planinci organizirajo vsako leto skupne izlete, pohode, teke in srečanja. Med beneškimi in posoškimi planinci so se stkala številna iskrena prijateljstva. Lahko govorimo o veliki planinski družini beneških in posoških planincev. Planinska družina Benečije je ena izmed najbolj dejavnih organizacij Slovencev v Videmski pokrajini, zato vsekakor zasluži Gujonovo priznanje. Prav legendarni matajurski župnik Paškval Gujon je bil velik podpornik beneških planincev in se je radostil vsakega njihovega uspeha.

MARJAN BEVK
Marjan Bevk je diplomiral na Akademiji za gledališče v Ljubljani, delal je kot režiser v različnih krajih Slovenije in Vojvodnie, od leta 1982 deluje kot svobodni umetnik v raznih centrih Slovenje, od Nove Gorice do Ljubljane in Bovca.
Zelo dragoceno je njegovo strokovno delo z Beneškimi Slovenci, vse pomembnejša je tudi njegova vloga spodbujevalca sodelovanja in povezovanja med Benečijo in Posočjem. V ta namen je bil pobudnik in ustanovitelj kulturnega društva Čedermac, ki bogati in pospešuje kulturno sodelovanje med Slovenci iz Posočja, Benečije in Koroške.
Marjan Bevk je doma iz Čezsoče in dobro pozna stiske Beneških Slovencev, koliko truda, požrtvovalnosti in vzstrajnosti je potrebnih za ohranitev slovenskega jezikovnega in kulturnega obraza. Pozna pa tudi ustvarjalni potencial beneških kulturnih delavcev in tudi mlade generacije, ki se šola v dvojezičnem šolskem središču. Kot strokovnjak je začel spodbujati in usmerjati energije beneških gledaliških delavcev v jeseni leta 1992, ko je začel sodelovati z Beneškim gledališčem za postavitev na oder igre za Dan Emigranta. Od takrat je zrežiral skoraj vsa dela, povprečno dve na leto, ki jih je Beneško gledališče uprizorilo.
Beneška ljubiteljska dramska skupina je pod njegovim vodstvom v teh letih kakovostno rasla, izostrila je svojo gledališko govorico, obenem pa se je vsepogosteje pojavljala na vsem obmenjem teritorju tako v Benečiji kot v Posočju.
Še posebej velja izpostaviti njegovo mentorsko delo na poletnih gledaliških delavnicah za otroke iz Benečije in Posočja, ki jih prireja Beneško gledališče v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Špetra. Na podlagi tistih izkušenj se je oblikovala tudi mladinska gledališka skupina, ki nastopa samostojno ali se vključuje v delo Beneškega gledališča.                      
Marjan Bevk pojmuje Benečijo in Posočje kot skupni kulturni prostor in deluje kot odličen pobudnik in pospeševalec kulturnih prireditev, na katerih ustvarja priložnosti za skupne nastope igralcev, pevskih zborov in mladinskih skupin iz obeh območij.