režija: PRIMOŽ FORTE
zasedba:
- Mara VLASTA KLANČIČ
- Karolina MAJDA ARČON
- Betka SANDRA DEVETAK
- Cvetka TINA KROG
- Emica ELA IDEJA KROG
- Matija MATEVŽ ISTENIČ
- Jožko Brundula SLAVKO VIŽIN
scenografija, kostumografija: ERIKA BALDÈ
izbor glasbe in zvočnih efektov: PRIMOŽ FORTE
luč in ton: HRANISLAV LONČAR, ZVONKO HUMAR
izdelava scenskih elementov: ŽARKO HVALIČ, MOJCA DUGAR in ČLANI GLEDALIŠKE SKUPINE
Delni navdih za besedilo »Nič resnega« je bila Pirandellova komedija “Ma non è una cosa seria” (Toda to ni resna stvar), v kateri avtor med drugim raziskuje, kako se naši racionalni načrti in poskusi nadzorovanja življenja pogosto izjalovijo, maske, ki jih nosimo v vsakdanjem življenju se izkažejo za krhko obrambo in tisto, kar se zdi sprva nepomembno, postopno pripelje do spoznanj o bistvenih vrednotah in čustvih, ki so popolno nasprotje prvotnih namenov. Enako, že kar univerzalno, je sporočilo naše komedije “Nič resnega”, čeprav je dogajanje postavljeno v sodobni čas, ko si skušamo olajšati življenje z različnimi digitalnimi orodji. Ta naj bi nam pomagala celo pri iskanju primernega partnerja ali partnerke, kar pa se v resničnem življenju velikokrat izkaže za precej zapleteno in nepredvidljivo opravilo. To spozna tudi vnuk, ki skuša osamljenemu dedku pomagati tako, da mu ustvari profil na spletnem portalu za zmenke. Dedek ob pomoči umetne inteligence ne ostane neopažen, zato se z vnukovo pomočjo dogovori za zmenek v živo … Seveda se zgodba ne odvije niti po vnukovih niti po dedkovih načrtih, še manj po načrtih vseh ostalih vpletenih.
Beseda avtorice
Ideja za besedilo Nič resnega se mi je porodila ob iskanju primernega besedila za novo predstavo naše Gledališke skupine. Cilj je bil skozi lahkotno zgodbico povedati kakšno življenjsko modrost. Besedilo sem pisala za vnaprej znano sestavo igralske skupine, kar je lahko prednost in hkrati ovira. Vse skupaj sem vzela kot izziv. Ob opazovanju, kako liki in predstava kot celota pod režiserjevim vodstvom oživljajo na odru, se v avtorjevi glavi prepletata radovednosti in strah. Ampak zdaj, ko predstava stoji, lahko rečem: “Točno to sem hotela povedati”.
Sandra Devetak.
Beseda režiserja
Kaj se zgodi, če se v današnjem- digitalnem, hitro spreminjajočem, instant in površnem svetu vdovec zrelih let odloči, da preizkusi srečo na online zmenkih, pri tem pa mu pomaga vnuk, ki obvlada uporabo interneta in photoshopa. Preplet zanimivih, nepričakovanih in na trenutke celo nevarnih situacij, iz katerih se nekoč ”alfa samec” zelo težko izkoplje in pri tem izgubi še tisto malo ponosa, kar mu ga je ostalo. Na drugi strani mu namreč stoji na prvi pogled močna in odločna ženska, globoko v sebi pa nežna in krhka ženska duša, ki skozi celo igro dovoljuje, da hodijo po njej, jo ponižujejo in žalijo, na koncu pa le zbere dovolj moči in se odpove svoji simpatiji, da ohrani svojo čast in svoj ponos. Ko trčijo med sabo drugačni generacijski in različni moško-ženski pogledi na svet, nastanejo nepredvidljive, komične, pa tudi tragične situacije, v katerih se znajde naša druščina na prizorišču pred brunarico Gozdna idila. Sodelovati z ljudmi vseh generacij, ki niso profesionalni igralci, ki imajo svoja življenja in svoje obveznosti – šolo, službe, probleme in skrbi, kljub temu pa v svojem napornem delavniku najdejo čas, da marsikateri večer preživijo v dvorani gledališča in se vživljajo v like naše komedije, mi je bilo v čast. Vsak od njih je dal od sebe največ, kar je lahko: svoj čas, pozornost in zaupanje. Za to se jim vsem iskreno zahvaljujem.Upam, da bomo z našo hudomušno komedijo, ki bi lahko bila tudi drama, pričarali vzdušje poletnega večera, v katerem se zgodijo nepričakovani zapleti in se napišejo zgodbe, skozi katere boste dojeli, da gledališče predstavlja to, kar je vedno predstavljalo: življenje samo. Včasih smešno, včasih kruto in neusmiljeno.
